6. 2. 2024

VESOLJE ČUSTEV

V naši naslednji temi smo združili dve področji: čustva oz. naše dobro počutje ter vesolje.

Pogovarjali smo se o čustvih, poslušali razne pravljice na temo čustev, otroci so ob prihodu v vrtec označili, kako se počutijo. Da bi otroke spodbudili, da ob prihodu v vrtec pozdravijo, smo si zamislili posebno jutranjo rutino, otroci pa so lahko izbirali med tremi možnostmi pozdrava. V primerih, ko je bil kdo žalosten, jezen, ob prepirih … smo se poskušali pogovoriti in praktično prikazati, kako lahko v takih primerih reagiramo, kaj lahko naredimo, da se počutimo bolje oz. da rešimo težavo. Izpeljali smo poskus z jabolkom (eni polovici jabolka smo govorili lepe in prijazne besede, drugi pa ne) ter opazovali, kaj se je zgodilo. Naredili smo tudi poskus z zmečkanim papirjem in se pogovorili o tem, kako nas neprijazne besede, udarci, podrta skulptura iz kock, počečkana ali raztrgana risbica ipd. prizadenejo ter da je prav, da se opravičimo in poskušamo krivico popraviti.

Z otroki smo se pogovarjali o vesolju – o tem, kaj otroci o njem že vedo, kako si ga predstavljajo, kaj vse v vesolju najdemo ter izdelali plakat z njihovimi idejami.
Pogovarjali smo se tudi o tem, kaj jih še zanima in kaj bi si želeli izvedeti. Glede na njihove želje in ideje smo pripravili dejavnosti. Otroci so si z zanimanjem ogledovali otroške enciklopedije na temo vesolja. Skupaj smo izdelali plakat s planeti. Ogledali smo si nekaj kratkih poučnih posnetkov vesolja, planetov, astronavtov, izstrelitev rakete… Tudi mi smo naredili poskus z balonom in izstrelili našo raketo. Naučili smo se novo pesmico Marsovska (M. Voglar), ki je šla otrokom presenetljivo hitro v uho. Poslušali smo različne pravljice z vesoljsko tematiko, risali rakete, izdelali gugajočega vesoljčka in leteče krožnike. Oblikovali pa smo tudi poseben kotiček z raznimi didaktičnimi igrami na temo vesolja, s katerimi so otroci krepili različne spretnosti.

NAJ SNEŽI, NAJ SNEŽI, NAJ SNEŽI …

V skupini smo se pogovarjali o snežnih sovah, poslušali pravljico Sovica spoznava svet (V. Caplain) in ustvarjali sovice na različne načine: otroci so snežne sove naslikali z vilicami, izdelali pretikanko ter sovice iz storžev, ki smo jih uporabili kot okraske za našo novoletno jelko. Naučili smo se ljudsko pesem Čuk se je oženil ter se veliko gibali – če je vreme dopuščalo, smo se igrali zunaj na igrišču in šli na kakšen sprehod, sicer pa smo si privoščili gibalne urice v telovadnici ali igralnici. Poslušali smo tudi druge pravljice o sovah in si ogledovali otroške enciklopedije z živalmi.

Ogledali smo si kratko poučno risanko Radovedni Jaka – Kdaj bo prišel sneg in se pogovarjali o zimi in o tem, kaj je potrebno, da zapade sneg. Otroci so nestrpno pričakovali sneg, a ga ni in ni bilo – razen nekaj malega za vzorec 😊, kar ga je zapadlo v začetku decembra.

Poslušali smo pravljico Dobri snežak (F. Stich), poustvarjali ob njej in jo dramatizirali. Naučili smo se pesem Sneženi mož (M. Voglar), ki so si jo otroci želeli prepevati znova in znova, saj jim je takoj prirasla k srcu. Izdelali smo leseni okras snežaka ter posebne snežake s klobuki, s katerimi smo okrasili igralnico. Reševali smo različne vaje za razvijanje fine motorike in grafomotorike.

Posebno doživetje za otroke je bil obisk dedka Mraza, tik pred prazniki pa smo si privoščili še maratonski kino in si ogledali risanko Jelenček Niko, se poveselili na čarobni božični čajanki ter rajali ob praznični glasbi.

2. december 2023

NAJ SNEŽI, NAJ SNEŽI, NAJ SNEŽI …

Končno smo dočakali december, za marsikoga najlepši čas v letu. Želimo vam, da bi si v družinah pričarali čarobno vzdušje prihajajočih praznikov. Otroci so si zaželeli predvsem veliko snega – pa naj sneži, naj sneži, naj sneži …

2. 12. 2023

TA LJUBI KRUHEK

Ob slovenskem tradicionalnem zajtrku vedno zaužijemo domače dobrote: kruh, maslo, med, mleko in jabolko. Ker je bila letošnja rdeča nit tradicionalnega slovenskega zajtrka ravno kruh, smo nekaj časa namenili tej temi. V skupini smo se pogovarjali o peki kruha, otroci so naštevali sestavine, ki jih potrebujemo za peko – ob fotografijah smo opisali postopek. Ogledali smo si videoposnetek priprave kruha, praktični prikaz v živo pa je pripravila vzgojiteljica Urška. Otroci so hlebec kruha še narisali in pekovski izdelek po svoji izbiri izdelali tudi iz slanega testa. Vse dni smo pred počitkom poslušali pravljice, povezane s tematiko kruha in mlinov: Bogata in uboga sestra (ljudska), Od kod si, kruhek? (T. Lapajne), Pekarna Mišmaš (S. Makarovič), Siromašni mlinar in mucka (brata Grimm), O mlinarju, ki je za knjigo mlin prodal (M. Podgoršek), Volk in sedem kozličkov (brata Grimm), Obuti maček (C. Perrault) … Sodelovali smo na likovnem natečaju NIJZ: vsak otrok je izdelal plakat po svoji domišljiji – nekaj izdelkov smo poslali na NIJZ in objavljeni so bili na povezavi https://www.nasasuperhrana.si/tradicionalni-slovenski-zajtrk/tradicionalni-slovenski-zajtrk-skozi-otroske-oci/. Na dan, ko obeležujemo tradicionalni slovenski zajtrk, pa nas je obiskal še čebelar, g. Tadej, in nam pripravil zanimivo predstavitev. Ogledali smo si tudi Ples čebel, plesno točko, ki so jo pripravili šestošolci skupaj s svojimi učiteljicami.

ČAROVNICA MICA

V tednu pred jesenskimi počitnicami so se naše dejavnosti vrtele okrog slavne čarovnice Mice. Za začetek smo poslušali pravljico Čarovnica Mica in severna zvezda (U. Krempl), obnovili vsebino pravljice, nato pa smo v mešani tehniki (tuši, tempera barve, flomaster, papir) ustvarili Micino domovanje, ki ga oblivajo tople barve čudovitega sončnega zahoda. S čudovitimi in unikatnimi izdelki otrok smo si popestrili našo igralnico.

Otroci so sodelovali v posebni gibalno-čarovniški dogodivščini. Igrali smo se igro buča-buča-duh, otroci so ugibali, koga je odčarala čarovnica, nato pa so se še sprostili ob masaži oz. ob peki čarovniške pite.

Ogledali smo si tudi posnetek lutkovne predstave o Čarovnici Mici, poslušali pesmico o njej ter pred počitkom prebirali različne pravljice o čarovnicah: Bi se gnetli na tej metli (J. Donaldson), Čarovnica Cilka peče torto (U. Krempl). Ogledali smo si kratko risanko Franček in noč čarovnic ter iz odpadnega materiala izdelali lučko strahca.

Za konec smo v sodelovanju z našimi prijaznimi kuharji spekli še malo manj zdravo dobroto – sladke strahce. Otroci so v pripravi biskvita ter okraševanju strahcev zelo uživali ter si pridobili uporabno znanje in veščine.

SVETOVNI DAN HRANE

16. oktobra obeležujemo svetovni dan hrane. Na ta dan so nam devetošolci pripravili in prebrali kratko predstavitev tega posebnega dne, učenci izbirnega predmeta NPH z mentorico ter v sodelovanjem s kuhinjo pa so pripravili za okušanje različne vrste marmelad. V skupini smo »marmeladni« zajtrk zaužili v posebnem vzdušju ob svečkah, nato pa smo si ogledali kratek posnetek o tem, kako skuhamo marmelado in se o tem pogovorili. V tekočem tednu smo se pogovarjali o vlaganju sadja in zelenjave, poslušali pravljici Ozimnica (N. Horvat Mav) in Sladkosnedni medved (U. Krempl) ter izdelali likovni izdelek ozimnice.

V telovadnici smo izpeljali gibalno urico na temo sadja in kuhanja marmelade. V tekalni igri smo najprej sortirali »sadje« oz. žogice po barvi, z valjanjem po blazini smo »sadje« prestavili iz košare v posodo oz. iz enega obroča v drugega 😊, nato pa smo marmelado še skuhali v zabavni igri s padalom.

Prepoznavali in poimenovali smo različne vrste sadja in zelenjave in jih razvrščali v ustrezno skupino, se igrali igro sadno-zelenjavni spomin, pripravili smo si tudi zdrav sadni prigrizek – sadna nabodala. Otroci so sami olupili in narezali sadje in nato oblikovali sadno nabodalo po svojih željah ter se z njim posladkali.

Pogovarjali smo se o zdravi in manj zdravi hrani. Razmišljali smo o tem, ali je vse, kar nam je dobro tudi zdravo ter ali smemo jesti hrano, ki je manj zdrava ali celo nezdrava. Ugotovili smo, da lahko občasno zaužijemo tudi kaj nezdravega, vendar to ne sme biti prepogosto. Otroci so iz reklam izrezovali sličice živil oz. hrane, jih razvrstili v ustrezno skupino ter nalepili v zvezke. Ta teden je bil zanimiv, poučen in zdravo sladek.

KJE JE DOMA TIŠINA?

Moderni tempo življenja je zelo dinamičen in razgiban. Nenehno nekam hitimo, čakata nas obilica obveznosti in opravkov, ne znamo si več vzeti časa, da bi opazili in cenili vse, kar je lepega okrog nas, ne znamo se več umiriti, ne znamo prisluhniti sebi, ne znamo prisluhniti tišini … Izjema pogosto žal niso niti otroci …

V skupini smo se pogovarjali o hrupu, kaj to je, kdo oz. kaj vse povzroča hrup, ali je hrup prijeten ter kako hrup škoduje našemu zdravju. Nasprotje hrupa in tišine smo tudi praktično ponazorili z glasom, z uporabo svojega telesa ter z instrumenti.

Poslušali smo zgodbico Dežela napetosti, se pogovorili o vsebini, otroci pa so nato s svinčniki narisali, kako si predstavljajo to deželo. Kot protiutež prvi zgodbi smo poslušali zgodbico Dežela sprostitve, se prav tako pogovorili o vsebini ter o tem, kaj je bilo v tej deželi drugače, prijetneje ter kje bi otroci raje živeli. Nato so otroci deželo sprostitve po svoji domišljiji naslikali z vodenimi barvami.

Večkrat smo šli na sprehod v naravo, v gozd, in skušali začeti zaznavati svet okoli sebe z vsemi čutili. Opazovali smo spreminjajočo se naravo in jo raziskovali ter otipali, poslušali smo zvoke iz okolice, uživali v tišini … Urili smo svoj sluh v vajah za razvijanje slušne pozornosti, se igrali razne socialne igre ter igre sodelovanja in zaupanja. Sproščali smo se ob masaži, ob poslušanju šumenja dežja in šumenja morske školjke ter se umirjali ob vodeni vizualizaciji in meditaciji za otroke.

8. 10. 2023

TEDEN OTROKA – ZAKAJI IN ZATOJI RADOVEDNOSTI

Prvi teden oktobra je potekal v znamenju Tednu otroka. Letošnja rdeča nit je bila »Zakaji in zatoji radovednosti«. Vzgojiteljice smo vsak dan pripravile po en zanimiv poskus in ga predstavile vsem vrtčevskim skupinam. V ponedeljek smo skupaj pričarali čarobno mavrično mleko, v torek so otroci opazovali poskus “kaplja vode”, v sredo nevihto v kozarcu, v četrtek plešoči riž, v petek pa poskus z balonom. Otroci so poskuse radovedno opazovali.

: Čarobno mleko

: Kaplja vode

: Nevihta v kozarcu

: Plešoči riž

: Poskus z balonom

: Poskus z balonom

10. 2023

SKUPAJ »ZADRIFTAJMO« V IGRIVO JESEN

V mesecu septembru smo se spoznavali in navajali na novo okolje, se igrali in veliko gibali zunaj, naše dejavnosti pa so bile povezane predvsem z vozili in prometom ter s prihodom jeseni.

EVROPSKI TEDEN MOBILNOSTI

Evropski teden mobilnosti vsako leto poteka od 16. do 22. septembra, mi pa smo ga še malce podaljšali. 😊

Poslušali smo kratko zgodbo iz revije Zmajček in sodelovali na likovnem natečaju na temo Promet. Spoznali smo nekatere osnovne prometne znake in se pogovarjali o varnosti in pravilih v prometu. Na številnih sprehodih smo opazovali vozila, prometne znake in trenirali pravilno prečkanje ceste. Spoznali smo novo pesmico o vlaku Či-či-phu (M. Voglar) in prepevali ostale, že znane pesmi na temo vozil. V igralnici so otroci skonstruirali različne železniške proge in po njih vozili vlake, prav tako pa so sestavljali cesto in se igrali z avtki, garažno hišo, bencinsko črpalko, avtopralnico… Izdelali smo jesensko sliko kamiona z bučo, se igrali didaktične igre na temo prometa, poleg tega pa smo urili predbralne in predpisalne zmožnosti in grafomotoriko. Poslušali smo tudi pesem Semafor (Čarovnik Grega) in izdelali sladke semaforje ter se z njimi posladkali.

KOLESARSKI DAN

Ob zaključku tedna mobilnosti in za obeležitev slovenskega dneva športa smo imeli kolesarski dan. Otroci so v vrtec pripeljali svoja kolesa ali skiroje. Pred odhodom na poligon smo si ogledali risanki Franček vozi kolo ter Frančkova kolesarska čelada ter se pogovorili o varnosti in o pomenu čelade. Nato so se otroci preizkusili v vesoljskem kolesarskem poligonu (peljali so se po Mlečni cesti, se izogibali meteoritom, se spopadli z vesoljskim tornadom, pred pristankom na Zemljo pa jih je čakala še črna luknja), zatem pa so uživali v prosti vožnji s kolesi in skiroji.

PRIHOD JESENI

Jesen je v čudovitih toplih dneh prav previdno potrkala na naša vrata. V skupini smo si pogledali risanko Trnovo robidovje – Jesenska zgodba in se pogovorili o znanilcih jesenih ter spremembah v naravi. Poleg tega, da listki spremenijo barvo in odpadejo, so otroci tudi povedali, da nekatere ptice odletijo v tople kraje. Tako smo si za okrasitev igralnice zamislili ptice, ki sedijo na daljnovodih ter navihana otroka, ki skačeta po jesenskem listju – otroci pa so ob teh dejavnostih trenirali rezanje s škarjami. Vreme pa ni bilo samo lepo in toplo, deležni smo bili tudi dežja. Recitirali smo pesem Tri luže ter prepevali pesem Dežek trka, nato pa poizkusili slikanje s pršilko in ustvarili sliko dečka oz. deklice v dežju.

Otroci so v vrtec prinesli različne veje, kar smo izkoristili za pogovor o drevesnih vrstah in plodovih in v igralnici oblikovali raziskovalni jesenski kotiček. Poslušali smo pravljici Pajek Feliks in muha enodnevnica (M. Podgoršek) in Pajek Pipo (V. Podesta), si ogledovali knjige o pajkih in drugih živalih, poslušali angleško pesmico Itsy bitsy spider in izdelali 3D okras pajka v mreži. V telovadnici smo izvedli gibalno urico na temo pajkov, nato pa smo se igrali še igro ujemi pajka, s katero smo trenirali prepoznavanje barv.